Renski rizling je tretja najbolj zastopana sorta v Hrvaškem Zagorju, ki zaseda površino 79,5 ha. Dozori v začetku tretjega obdobja, ker pa začne z vegetacijo pozno, se izogne poznemu spomladanskemu mrazu.

Primerna je za mešano rez, najboljše rezultate pa daje na južni legi različnih tipov tal. Oplodnja je dobra, rodnost pa srednja. Zaradi visoke odpornosti proti nizkim zimskim temperaturam je izjemno primerna za pridelavo predikatnih vin. Dobro se obnese na večini danes znanih podlag, vendar je občutljiva na bolezni, posebej sivo plesen. Občutljiva je tudi na prekomerno gnojenje z dušikom.

Vina, posebej z dobrih leg, so lahko izjemno kakovostna. Imajo sadno-cvetlično aromo in visoke kisline, zaradi česar v njih pogosto najdemo tudi ostanek sladkorja.

Sorta kraljevina raste močno in bujno, njena rodnost pa je visoka in neredna. V Hrvaškem Zagorju pokriva površino 52,3 ha.

Dozori v tretjem obdobju, ker pa njena vegetacija nastopi srednje pozno do pozno, se izogne poznemu spomladanskemu mrazu. Ni posebej občutljiva na glivične bolezni, razen v vlažnih letih, ko je zaznati občutljivost na sivo plesen. Ni odporna proti nizkim zimskim temperaturam, odpornost pa je odvisna od gnojenja in kondicije trsov ter pojava nizkih temperatur v obdobju mirovanja trte. Donos je izrazito visok, kar je treba upoštevati pri obremenitvi. Dobre rezultate daje pri mešani rezi. Kakovost grozdja je v splošnem srednja, še boljša pa na dobrih legah in prepustnih ter toplih tleh. Koncentracija sladkorja je nižja do srednja, skupne kisline pa redno visoke.

Vino je sveže in skladno, ima prijetno sortno aromo, je svetle rumeno-zelene barve in primerno za kupažiranje. Kraljevina izstopa z visoko znotrajsortno variabilnostjo, zato lahko v okviru ene sorte najdemo različne vrste, ki se razlikujejo po barvi in videzu kožice, od česar je praviloma odvisna tudi kakovost vina.

Sivi pinot v Hrvaškem Zagorju pokriva površino 14,7 ha. Trs je srednje bujen, vegetacija pa nastopi zgodaj, zaradi česar je sorta občutljiva na pozen spomladanski mraz.

Primeren je za različna tla, vendar ne mara preveč vlažnih ali apnenčastih tal. Dobra izbira za gojenje so zmerno podnebje ter lege z dobro izpostavljenostjo. Primeren je za različne sisteme gojenja in rezi, vendar brez prevelike ekspanzije in obremenitve. Zeleno rez je treba izvesti v optimalnem času in zredčiti vegetacijo zaradi zmanjšanja napadov sive plesni, na katero je zelo občutljiv. Grozd je majhen, cilindričen, zbit z enim krilcem, jagoda pa majhna, jajčasta, s sivo-rožnato kožico.

Dozori v drugem obdobju, vina pa so (glede na tehnologijo predelave) vse od nežnejših, svežih, slamnato rumene barve in nežnejše arome pa vse do robustnejših vin skoraj rosé barve, pridobljene z maceracijo grozdja.

Sorta moslavec je v Hrvaškem Zagorju posajena na 13,2 ha. Dozori v tretjem obdobju, njena rast je bujna, zaradi visokega potenciala rodnosti in visoke obremenitve rodnih poganjkov pa je njen donos lahko zelo raznolik.

V deževnih in hladnih letih prihaja do težav s cvetenjem in pojava osipa, zaradi česar je potrebno rezanje vrhov. Odporna je proti nizkim temperaturam. Zaradi tanjše in mehkejše kožice je občutljiva na pepelovko in sivo plesen, zato je treba izbrati zračnejša tla.

Kakovost grozdja je odvisna od okoljskih pogojev gojenja, leta, kmetijske tehnike in donosov. Za vino so značilne nežne, nevsiljive arome, v dobrih letih in na dobrih legah pa je lahko vino iz moslavca izjemno kakovostno.

Sorta rumeni plavec je značilna za območje severozahodne Hrvaške, v Hrvaškem Zagorju pa pokriva površino približno 7 ha.

Dozori pozno, v začetku tretjega obdobja. Sorta je srednje bujna. Primerna je za srednje in višje lege, zahteva daljšo rez rodnega lesa, sicer se preveč razbohoti. Občutljivost na pepelovko in peronosporo ni preveč izrazita, je pa sorta precej občutljiva na sivo plesen. Odpornost proti nizkim temperaturam je dobra. Rodnost je visoka in redna, vino pa lahko, sveže, z visokimi kislinami in nevsiljivo sortno aromo.

Rumeni muškat je najbolj zastopan predstavnik muškatnih sort na območju Hrvaškega Zagorja, zaseda površino 6,7 ha.

Je srednje bujna sorta, ki dozori konec drugega obdobja, vegetacija pa nastopi zgodaj. Odvisno od namena je trgatev mogoča že v začetku septembra (za lažja, bolj sveža in bolj aromatična vina) ali sredi in konec septembra (za težja, močnejša, polnejša vina z ostankom sladkorja). Sorta je občutljiva na nizke temperature in pepelovko, zaradi zbitega grozda pa tudi na sivo plesen, zaradi česar se sadi na zračnejših in toplejših tleh z lažjo sestavo ter na višji legi, zahteva pa redno pletje ter uporabno delne defoliacije. Najboljše rezultate daje na karbonatnih tleh in zahteva ustrezno podlago. Najboljši donos daje na daljši rezi. Kakovost grozdja je odvisna od letnika, praviloma pa so vina izvrstna in imajo visoke kisline. Je eden od predstavnikov muškatnih vinskih sort. Vino je svetle rumeno-zelenkaste barve, aromatično, z visoko vsebnostjo alkohola, polno in skladno. Zaradi izraženih senzoričnih lastnosti in polnosti je mogoča uporaba raznovrstnih tehnologij pridelave vina (daljša ali krajša maceracija) in pridelava različnih vrst vina (vina z ostankom sladkorja, desertna vina).

Beli muškat je sorta s srednjo bujnostjo in dobro ter redno rodnostjo.

Zahteva lahka in prepustna tla, prenese pa tudi močno apnenčasta tla. Zahteva suho in toplo podnebje, dobro lego, izpostavljenost in kroženje zraka. Primeren je za različne sisteme gojenja in rezi, vendar z zmerno ekspanzijo in zmerno obremenitvijo rodnih poganjkov. V južnih krajih je mogoča uporaba polne mehanizacije, na severu pa je zaradi popolnega dozorevanja in zaščite pred napadi sive plesni potrebna tudi zelena rez. Vino je slamnato rumene barve z zlatim odsevom, z intenzivnim vonjem in aromo, zmernim ekstraktom in polnim, izrednim okusom.

Kerner je novejša nemška aromatična vinska sorta belega grozdja, križanec med renskim rizlingom in trollingerjem. Za razliko do rizlinga se prilagodi večini vinogradniških leg in tal. Daje večji donos, zanj pa so značilne tudi nižje kisline.

V Hrvaškem Zagorju pokriva površino 2,9 ha. Grozdje sorte kerner dozori v drugem obdobju. Gre za bujno sorto, ki je odporna proti nizkim temperaturam. V vinogradu je potrebno zmanjšanje rodnosti.

Sorta je srednje občutljiva je na pepelovko, peronosporo in sivo plesen, posebej na zelo vlažnih letih. Vino je rumenkaste barve, aromatično, s sadno-cvetlično aromo, pogosto z muškatnimi primesmi, svežimi kislinami in polnim okusom.

Sorta rizvanec v Hrvaškem Zagorju pokriva površino 1,6 ha. Gre za sorto, ki dozori v drugem obdobju, ima bujno rast in dobro ter redno rodnost.

Zaradi občutljivosti na sivo plesen se ne priporoča gojenje v vlažnejšem in toplejšem podnebju. Občutljiva je na peronosporo in nizke temperature.

Gojenje na višji legi ter uporaba delne defoliacije zagotavljata dobro zračnost trsa in zmanjšan pojav bolezni. Dobro rodi na bazalnih poganjkih in se lahko reže na kratki rodni les.

Vina so, posebej mlada, zelo sadna, dišeča, pitna, zmerno močna in vsebujejo tipične sortne arome. Pogosto se pustijo polsuha, neredko pa se iz njih pridela predikatno vino, čeprav daljše puščanje grozdov na trsu pogosto povzroči pojav sive plesni. Vino se ne stara, temveč se pije mlado.

Manzoni je novejša bela sorta vinske trte, nastala s križanjem renskega rizlinga in belega pinota. V Hrvaškem Zagorju je posajena na malo manj kot 1 ha površine.

Dozori v začetku tretjega obdobja, ker pa vegetacija nastopi pozno, se izogne poznemu spomladanskemu mrazu. Ni zelo občutljiva na glivične bolezni. Prilagodi se lahko večini mikropodnebnih pogojev in vinogradniških tal, najboljše rezultate pa daje na hribovitem terenu in globokih, ne preveč plodnih in težkih tleh. Manzoni je sorta z visokim kvalitativnim potencialom, iz katere se prideluje suho vino z dobrimi kislinami in močnim telesom

Dišeča ranina je stara avtohtona sorta moslavaškega vinorodnega območja, vendar jo najdemo tudi v preostanku severozahodne Hrvaške.

Gre za srednje bujno sorto, katere vegetacija nastopi dokaj zgodaj, vendar grozdje dozori šele konec drugega ali v začetku tretjega obdobja. Pogosto ima težave z oplodnjo, zato ji je treba zagotoviti opraševalca, ki cveti v istem času.

V praksi se je kot dobra izbira izkazal škrlet. Zahteva dobro lego in v primeru dobrih rezultatov oplodnje tudi zmanjšanje rodnosti, saj ima pri preveliki obremenitvi znatno slabšo kakovost. Pri omejeni rodnosti, osipu v cvetu oziroma nižjem donosu je kakovost veliko boljša; v tem primeru do izraza pride intenzivnost specifične sortne arome, ki se pogosto uporablja kot začimbna sorta za vina.

Starohrvaška belina je avtohtona sorta Hrvaškega Zagorja, ki se goji na skupni površini 3,1 ha.

Dozori v tretjem obdobju, vegetacija pa nastopi srednje pozno. Gre za bujno sorto, odporno proti zimskim temperaturam, ki pa je zaradi tanke kožice in zbitih grozdov občutljiva na pojav sive plesni. Občutljivost na peronosporo in pepelovko je povprečna. Najboljše prenaša mešano rez. Ima visok rodni potencial, vendar ima zaradi nagnjenosti k osipu pri slabih pogojih v času cvetenja, neuravnoteženega gnojenja z dušikom ali uporabe bujnih podlag neuravnotežen donos.

Grozdje ima nizko do srednjo vsebnost sladkorja z dokaj visoko vsebnostjo skupnih kislin, pridelano vino pa je sveže in lahko, s poudarjenimi kislinami in diskretno aromo. Primerno je za kupažiranje.

Belina smudna dozori konec tretjega obdobja, vegetacija pa spomladi nastopi srednje zgodaj.

Rodnost je redna in omogoča visok donos. Občutljiva je na peronosporo in pepelovko ter nizke zimske temperature. Na sivo plesen ni posebej občutljiva, razen v primeru poznejšega dozorevanja v deževnem letu. Najboljše rezultate daje na višjih in toplih legah. Zaradi visokega donosa je potrebno zmanjšanje rodnosti. Iz nje se prideluje vino s poudarjenimi kislinami, ki je primerno tudi za kupažiranje z drugimi sortami.

Sokol izstopa zaradi zelo zgodnjega dozorevanja grozdja, in sicer že v prvem obdobju, spomladi pa vegetacija nastopi precej zgodaj.

Trs je srednje do zelo bujen, zaradi česar ga je mogoče gojiti tudi na pergolah. Najboljše uspeva na višji legi in ob uporabi dolge rezi. Ni občutljiv na glivične bolezni. Opažena je težava z neredno in nizko rodnostjo. Vino je zelo kakovostno, s posebno sortno aromo srednje ali večje intenzivnosti, odvisno od časa trgatve.

Za sorto je značilna bujna rast in reden ter obilen donos. Vegetacija spomladi nastopi srednje pozno, grozdje pa dozori konec tretjega obdobja.

Sorta ni posebej občutljiva na peronosporo, pepelnico ali sivo plesen, prav tako pa ne na nizke zimske temperature. Kakovost grozdja je srednja, s srednje visoko vsebnostjo sladkorja in dokaj visoko vsebnostjo skupnih kislin, zaradi česar je primerna za kupažiranje z drugimi sortami z manj svežine. Njen kvalitativni potencial je srednji, na ustrezni legi pa lahko iz nje ob uporabi tehnik zmanjševanja obremenitve in rodnosti pridelamo lahka in sveža vina s prijetno in nevsiljivo aromo.